Iz Slovenije je letos v Porto prispelo nekaj študentov, ki govorijo o bolj živahnem družabnem življenju, a tudi o akademski realnosti, ki pušča veliko želenega.
Ta reportaža je del posebne mednarodne izdaje spodbujene iz strani JPN časopisa s pomočjo treh FEJS študentk, ki so obiskale Porto prvi teden maja.
Porto je bil izglasovan za najboljšo Erasmus destinacijo 2024. V mestu namreč gostuje zelo raznolika in aktivna skupnost mednarodnih študentov. V lanskem šolskem letu, so na Univerzi v Portu prešteli vsega skupaj 2,283 mladih iz 62 različnih držav.
JPN je govoril z dvema študentoma, ki sta iz Slovenije: Majo Plateis (20) in Igorjem Arsovem (20), oba sta namreč člana mednarodne izmenjave Erasmus+ v tem semestru. Oba sta si izbrala Porto, kot mesto v katerem želita preživeti del svojega študijskega časa. Kljub razlikam v življenskem stilu Slovencev in Portugalcev je obema mesto zelo všeč. Veliko sta govorila o tem kako je vzdušje tukaj veliko bolj sproščeno v smislu življenja in študija.
“Všeč mi je sproščeno vzdušje”
Maja Plateis prihaja iz Maribora, ki je drugo največje mesto v Sloveniji in leži na severo-vzhodnem delu Slovenije, regiji, ki se imenuje Štajerska. Je študentka biopsihologije v Kopru na Univerzi na Primorskem. Tukaj študira psihologijo na Faculdade de Psicologia e Ciências da Educação da Universidade do Porto.
Največji problem ji je predstavljalo neznanje portugalskega jezika. Da bi se hitreje prilagodila novemu akademskemu življenju, se je prijavila v program Buddy, ki deluje na njihovi fakulteti. Akademska pomoč je sicer pri tem programu zavzela drugo mesto, in Maja se je odločila, da bo program uporabila kot vir za spoznavanje mesta in življenja. Med njenim bivanjem tukaj, ki se je počasi približevalo koncu je bila zelo očarana nad “zelenimi predeli, pokrajino v kateri leži mesto, varnostjo in spokojnostjo”.
Ji je univerza kaj pomagala pri integraciji? “Fakulteta nam je ponudila zastonj Portugalski tečaj. Ampak vsaj v psihologiji večina profesorjev res dobro zna angleško, tako da nimam večjih težav. In tudi večino literature je angleškega, tako da se lahko hitro znajdeš in poiščeš alternative”.
Ko je govorila o odnosu med študenti in profesorji je priznala, da je na Portugalskem izobraževanje veliko bolj sproščeno, saj je profesorji večinoma ne spremljajo Erasmus študentov “bolj kot ne jim je vseeno in ne pritiskajo na njih”.
Kakorkoli imeti prednosti v smislu akademskega življenja je za tuje študente včasih pravi izziv: “Vidim, da se na fakulteti recimo veliko dogaja, veliko nekih dogodkov, ampak so vsi v portugalščini. Zato se mi zdi, da mogoče ni toliko priložnosti”.
Eden od problemov je tudi v vključenosti tujcev med ostale študente. Maja prizna, da njeni portugalski kolegi velikokrat ne vključujejo študentov iz izmenjav. Svoje portugalske vrstnike opisuje kot bolj “sramežljive in zadržane” sploh kadar pride do situacije, ko morajo za pogovor uporabiti angleški jezik. Tradicije in zabave tukajšnjih študentov pa so se ji vedno zdele zanimive, ampak nikoli ni zares sodelovala v njih in se nikoli ni počutila kot, da je del tukajšnje realnosti.
Mlada Slovenka je povedala JPN, da ji je bilo zelo lahko najti stanovanje v Portu v zahvalo spletni strani organizirani iz strani Erasmusa. Vseeno pa je bila cena nastanitev eden njenih glavnih problemov. “V resnici mi največji finančni strošek tu predstavlja stanovanje. A ker za vse to ni ponujenih nobenih javnih študentskih domov, moraš iskati zasebno stanovanje, ki pa seveda stane kar veliko. Skoraj vsa moja Erasmus štipendija, ki jo dobim od univerze, gre za stanovanje”.
“Ležerno” akademsko življenje, “živahno” nočno
Igor Arsov je tudi zamenjal Univerzo v Kopru z Univerzo v Portu. V Sloveniji študira management. Prihaja iz Skopja, glavnega mesta Makedonije, originalno pa izhaja iz Ohrida, ki leži na jugozahodnem delu države. Tukaj v Portu pa obiskuje Faculdade de Economia da Universidade do Porto – ekonomsko fakulteto. Poleg prestiža mesta si je izbral Porto, ker je obmorsko mesto, morje je nekaj kar ga zelo navdihuje.
Kar se tiče nastanitev je imel Igor srečo. Erasmus+ spletna stran mu je zelo olajšala delo in je hitro našel prebivališče. Igor našel hišo za tuje študente, kjer je prebivalo že mnogo generacij iz različnih koncev sveta.
Prizna, da je imel res veliko sreče, glede na stanovanjsko problematiko, ki jo ima Portugalska v velikih mestih. Seveda pa je ozaveščen tudi o različnih prevarah na katere lahko padeš na spletu: “Nikoli ne veš ali lahko zaupaš najemodajalcem, ker te lahko zavajajo. Če stanovanja ne dobiš se moraš hitro znajti in iskati naprej.” Povedal je tudi, da v Kopru lastniki veliko manj zavajajo kot na Portugalskem.
Kot Maja je imel tudi Igor težave pri portugalskem jeziku. “Jezik je bil zelo drugačen na začetku. Nisem se znašel kako komunicirati, posebej v trgovinah.” Ampak ni imel problema samo v trgovinah.” je poudaril. Na univerzi ni pričakoval, da bo to problem, ampak je ugotovil, da učna snov in predavanja velikokrat niso prevedena. “Včasih morajo študentje prevajati učiteljem”.
Integracija v akademsko družbo je bila tudi rahlo težavna. “Portugalski študentje se zdijo bolj zadržani.” Najbolj se je zbližal z ostalimi ljudmi iz izmenjave. Podobno odtujeno se je počutil pri portugalskih akademskih tradicijah: “Imajo tradicije. Oblačijo se na določen način. Ne zdi se mi, da sem res vključen v to. Se pravi nisem nek del tega dogajanja. Ampak je zanimivo za videt”.
Tako kot Maja je tudi on omenil kako bolj umirjeno in sproščeno je življenje tukaj v primerjavi s Slovenijo. Ni pričakoval, da bo tudi fakulteta tukaj toliko fleksibilnejša od slovenske, profesorji v Sloveniji pa naj bi bili bolj togi. “Bolj kot ne vsi zamujajo, študentje in profesorji. In se nič ne zgodi. V Sloveniji smo veliko manj fleksibilni”, je dodal.
Kljub očarljivemu nočnemu življenju za mednarodne študente, se Igorju hrana ne zdi preveč prepričljiva in zelo pogreša domačo. “ V Sloveniji imamo sistem študentskih bonov, ki nam dovoljuje, da jemo hrano v restavracijah iz menija po ugodnejši ceni”. Prizna, da na univerzi velikokrat obeduje v “kantinah”, ampak je kvaliteta daleč od zaželene.
Na splošno Igor zelo uživa med svojim bivanjem v Portu, ki se zaključuje s koncem junija. Njegov nasvet za mednarodne študente je sledeč. “Boš nekje drugje. Pogrešal boš dom in veliko ljudi. Ampak najboljša stvar, ki jo lahko narediš je, da ostaneš odprt ne glede na kulturni šok”. Poudarja, da morajo študentje izkoristiti tako “redko priložnost” in spoznati čim več ljudi, kolikor je možno, čeprav je lahko na začetku zelo težko: “Ko prispeš, ne vidiš ostalih ljudi kot čudnih. Vidiš sebe kot čudnega. Na koncu, opaziš kako je dobro in potem nočeš oditi”.
Urednica Filipa Silva
